Najhitrejše prevajanje/ lektoriranje angleščine in slovenskih besedil

Lektoriranje angleščine je opravilo, ki zahteva veliko znanja in odlično poznavanje tujega jezika. V našem podjetju izvajamo lektoriranje angleščine hitro in ugodno. Med našimi strankami je sicer zelo veliko študentov, a lektoriranje besedil v angleškem jeziku izvajamo tudi na najvišjem zahtevnostnem nivoju za vse vrste strank. Seveda pa opravljamo tudi lektoriranje besedil v slovenskem jeziku. Še posebej zanimivo je lektoriranje diplomskih nalog, saj je naša cena za študente preverjeno najnižja v državi. Ker delamo hitro, smo že veliko naših strank iz vrst študentov uspešno rešili iz časovne stiske.

Iz cenika za lektoriranje je razvidno, da je cena na stran tu najnižja

Cena za lektoriranje  na stran je v našem podjetju najugodnejša v Sloveniji. Ne verjemite nam na besedo. Preverite cenik za lektoriranje našega podjetja in cenik za lektoriranje konkurenčnih podjetij. Hitra primerjava bo razkrila, da je cena za lektoriranje  na stran najnižja pri nas. Če se vam mudi, je naše podjetje pravi naslov za vas. Zelo veliko strank se znajde v časovni stiski in mi smo vajeni, da jim rešimo težavo ter lekturo dostavimo v najkrajšem možnem času, kar je v našem primeru res hitro.

Cena za lektoriranje diplomskih nalog je pri nas gotovo najbolj nizka

Lektoriranje diplomskih nalog je včasih potrebno opraviti v pogojih časovne stiske. Naše podjetje načeloma opravi lektoriranje diplomskih nalog tudi v nekaj urah, če ste se znašli v hudi časovni stiski. Ob tem je cena za lektoriranje diplomske naloge pri nas najnižja v Sloveniji. To, da je cena za lektoriranje diplomske naloge pri nas res najnižja, lahko zelo enostavno preverite. Vabimo vas, da si ogledate naš cenik lektoriranja in cenike konkurence za to dejavnosti in ugotovili boste, da smo resnično najcenejši. Če potrebujete vezavo diplomske naloge, lahko uredimo tudi to.

Tečaj poslovne angleščine za boljše sporazumevanje v vaši službi

V Candor Dominko nudimo tečaje poslovne angleščine in poslovne nemščine. Poslovna angleščina vam bo prišla prav za samozavestno delo na vašem delovnem mestu. Tečaji poslovne angleščine so hitri, učinkoviti in dinamični, naš usposobljen team predavateljev z mednarodnimi izkušnjami pa vam bo omogočil, da bo učenje poslovne angleščine tudi zabavno. Obiščite nas in se tudi vi vpišite na tečaj poslovne angleščine.

Več na: www.candor-dominko.si/tecaji-za-odrasle

Tečaj angleščine v Ljubljani: najboljši tečaj angleškega jezika

Tečaj angleščine v Ljubljani, na Ziherlovi 4, ki ga pripravljamo v jezikovnem centru Candor Dominko, vas bo navdušil tako s ceno kot s kvaliteto. Odločite se lahko za več vrst tečajev angleškega jezika oziroma za poljubno raven. Tečaji so prilagojeni učnemu tipu posameznega udeleženca ter nadgrajeni s pridobivanjem znanja o kulturi in družbi. V ospredju je izboljšanje vaših komunikacijskih sposobnosti, ne pomnjenje slovničnih pravil, vsi naši predavatelji pa se ponašajo z izjemno bogatimi pedagoškimi izkušnjami.

Več tukaj.

Glorjana Veber je pesnica, ki se ukvarja z raziskovanjem poezije in besede na unikaten način – inovativno jo združuje s številnimi področji: sociologijo, politologijo, marketingom, matematiko, filozofijo… Doktorantka literarnih ved na Filozofski fakulteti v Ljubljani, diplomirana politologinja in magistrantka sociologije, se v doktoratu ukvarja s poezijo kot elementom družbene spremembe.

Glorjana Veber ima od leta 2007 za sabo več kot 700 inovativnih projektov na področju bralne kulture, kjer je takrat s svojim društvom (Društvo za sodobne umetnosti Aggressive Theatre) pričela orati ledino in dve lete zatem ustanovila Inštitut IRIU (Inspiracija, Raziskovanje, Inovacija, Umetnost). Z njim se je posvetila raziskovanju relacij med inovativnostjo, družbo in poezijo. Med številnimi programi je razvila literaturo situacij, poseben pristop in izvedbo na področju bralne kulture in pripravila prvi inovativni festival na tem področju v Sloveniji: Kaj se dogaja z IRIU festival?

                                                               Foto: Peter Giodani





Glorjana Veber je prejemnica več mednarodnih nagrad za poezijo, v zadnjih letih nastopa z njo predvsem na mednarodnih festivalih v tujini. Italija, Rusija, Hrvaška, Češka, Makedonija, Avstrija, Nemčija, Francija in druge države, so tiste, v katerih na svojstven način predstavlja avtorsko poezijo in hkrati promovira slovenske avtorje širši publiki. Kot kulturna managerka se ukvarja tudi z izobraževanjem na tem področju, opozarja na družbeni angažma slehernega posameznika in vzgojo kritičnega pogleda na naš prostor. A kako se je pravzaprav začelo?

Glorjana Veber:
Hitrost sprememb in nasilje konkurence ter globalizacijski procesi povzročajo spreminjanje bralne kulture, ki se na lestvici prostočasovnih aktivnosti vztrajno pomika navzdol. Zamenjuje jo televizija, video in pomanjkanje prostega časa na račun podaljševanja časa preživetega na delovnem mestu. Spremembe v življenjskih stilih so s seboj prinesle spremembe v bralni kulturi, odnosu posameznika do knjige kot medija za posredovanje informacij in vpliva na nakup knjige. Prodajne politike knjižnih podjetij gradijo predvsem na elementih trendovskega, privlačnega in populističnega. Tu se postavlja vprašanje, koliko se kulturni producentje, tako v smislu založb kot umetniških organizacij, ki proizvajajo kulturne projekte, zavedajo življenjskega stila njihovih uporabnikov in kako se odzivajo na njegove potrebe. Raziskovanje tega področja in študije primerov so me pripeljale do ugotovitev, ki jih integriram v vsebino naših projektov. Formalno se je začelo z Aggressive Theatrom, ki je nastal kot posledica zavedanja neinventivnosti literanega prostora, kjer je občinstvo pasivni udeleženec, ki sprejema zgolj slušne in vidne komponente poezije. Ime društva sem zato ob ustanovitvi povezala z definicijo, ki izvira iz latinske besede aggredior, kar pomeni približevati se, pristopiti, lotiti se in tudi napasti, pri čemer sem slednjega izpostavila v pozitivnem smislu. Koncept agresije sem torej utemeljila kot primer aktivnega pristopa, ki skladno s tem pojmovanjem ni bil razumljen negativno – bil je usmerjen v spreminjanje situacije, s katero kot pesniki nismo bili zadovoljni. Na ta način sem se takrat pri umetniškem delu srečala s pojmom situacije, iz katerega sem kasneje razvila koncept umetniških oziroma literarnih situacij. 

    Projekt Hologramska poezija; Foto: Rok Deželak

S številnimi projekti ste opozarjali na umetniško odgovornost do družbenega, do bralca in besede, mesto literata v družbi in smeri, v katere bi se morala razvijati kulturna politika?

Glorjana Veber:
Vključevala sem se v oblikovanje Nacionalnega programa za kulturo in druge aktualne problematike na področju kulture, kot je bila tudi namera o ukinitvi Ministrstva za kulturo, delovanje Javne agencije za knjigo ipd. Slednje je bistveno, saj umetniške ustvarjalce ne smemo dojemati kot tiste, ki preprosto so, ne glede na kulturne razmere in pogoje, v katerih ustvarjajo. V času nenehnih sprememb se vedno glasneje in v novih oblikah prebuja tudi umetnikova zavest, ki se prične z razmišljanjem osvoboditve od tistega, kar narekuje sistem – izstop iz ukalupljenih situacij. Slednje je bistveno za ustvarjanje novega v pravem pomenu besede. Umetnik je vedno brutalen do sebe, da se lahko vživlja in imaginira nov prostor.

                                          Projekt Zlata kletka; Foto: Matjaž Očko


Tik preden ste ustanovili Inštitut IRIU ste izvedli na Hrvaškem zelo odmeven mednarodni projekt Pobegi mladih iz Golega otoka?

Glorjana Veber:
Leta 2009 smo obeleževali 60. obletnico prvih deportacij zapornikov na ta severnojadranski otok. V okviru koncepta sem se spraševala, kakšen je odnos mladih do dela zgodovine, ki ga mladi takrat nismo doživeli. V okviru esejističnega natečaja smo odpirali vprašanje metafore Golega otoka kot prostora v umetnosti, ki mlademu ustvarjalcu narekuje določen način umetniškega izražanja in delovanja zaradi potrebne umetniške birokratizacije oziroma kot metaforo prostora, ki si ga ustvarjalci omejujemo sami, zaradi manjka umetniške inovativnosti kot posledice današnjega časa.  Vprašanje in odgovor sem pustila odprta za mlade pisce esejističnega natečaja, medtem ko sem si sama skušala odgovoriti s pomočjo osebne izkušnje: izvedbe drugega umetniškega projekta na Golem otoku. Prva se je zgodila leto poprej z izvedenima instalacijama Zaprti obrok in Obup, medtem ko je projekt Pobegi mladih z Golega otoka podprl Urad za mladino Mestne občine Ljubljana. Na Goli otok smo se podali, da se s svojim delom poklonimo nekdanjim zapornikom z zavestjo o razumevanju njihovega fizičnega in intelektualnega trpljenja. Ob zbiranju, nošenju in zlaganju približno 700 kosov kamenja, ki je potekalo na začetku brez zunanjega strahu, zgolj samoiniciativno kot eksperiment mladih pesnikov. S kamni nam je uspelo zložiti verz Kamen na kamen opet samo kamen, hrvaškega pesnika, publicista, založnika in nekdanjega političnega zapornika na Golem otoku, Andrije Vučemila, vzetega iz pesniške zbirke Knjige polne upanja in posneti material za video, ki smo ga združili s posnetki iz dokumentarnih filmov o Golem otoku in Grgurju, avtorice Majde Širca, takratne ministrice za kulturo. Preko časopisov smo ugotovili, da so mnogi kasnejši obiskovalci otoka mislili, da so napis postavili zaporniki, da se je torej ohranil vse do danes.

S projekti kot so Obvestilo poezije, ki je bil zaradi izjemnega odziva ponovljen kar desetkrat tako doma kot v tujini, ste oblikovali drugačen pristop do literarnega? Zakaj naj bi poezija imela moč spremembe?

Glorjana Veber:
Literarno mobilizacijo posameznikov skušam doseči s pomočjo ustvarjanja novih izkušenj z literaturo. Slednje pomeni, da literarna situacija ni zgolj sredstvo ali okolje za izražanje. S tem, ko oblikuje nove pomene, vrednote in norme, vpliva tudi na človekovo vedenje. Literarna situacija je tako podlaga za delovanje drugih oseb, v katerih si ti oblikujejo nove definicije stvari, oziroma v tem primeru nove definicije literarne izkušnje. Umetnik vanjo stopa kot kreator kot nosilec novih pravil, vendar ne takih, ki spodbujajo status quó, ampak kreirajo družbene spremembe. Ker hkrati tudi udeleženec literarne situacije vpliva na oblikovanje pomenov kreatorja, je med njima vzpostavljena vez, ki s svojim okrepljenim potencialom v relaciji do širše družbe lažje in hitreje dosega spremembe. Literarna situacija je torej neposredno vezana na doseganje višjega namena. Takšna umetniška situacija je bila tudi Obvestilo poezije, ki so posredovala pesem v določenem družbenem kontekstu in v povezavi z njim. Tu so naključni udeleženci na svojih avtomobilih našli obvestila, skoraj identična tistim o napačnem parkiranju, v njih pa namesto položnice, oziroma računa, pesem. V takšnem kontekstu je delovala pesem kot katalizator: najditelji so začutili olajšanje, ker so namesto položnice prejeli pesem, hkrati pa jih je le-ta zaradi konteksta, katerega del je tudi najditeljeva čustvena reakcija na obvestilo, močneje nagovorila. Literatura, ki obleži na polici, žal nima nobene uporabne vrednosti, zato je potrebno izkušnjo z njo nenehno izumljati na novo in jo delati uporabno – ustvarjati z njo nove priložnosti.

Inštitut IRIU in Glorjana Veber

V Ljubljani je pred osmimi leti odprl vrata inštitut, specializiran za raziskovanje in ustvarjanje kreativnih pristopov na področju bralne kulture oziroma bralnih navad. S sistematičnimi analizami in študijami preučujejo slovenskega bralca, publiko, literaturo, akterje v bralni verigi in tržni sistem. Poleg študij in eksperimentalno-inovativnih projektov, ki so jih izvedli v tem času že več kot 700, izvajajo tudi izobraževalne delavnice, mentorstva in treninge.

                                 ''Kaj se dogaja z IRIU'' projekt; Foto: Robert Mastnak

Ime organizacije – Inštitut IRIU, nosi njihova glavna vodila: inspiracijo, raziskovanje, inovacijo in umetnost, s katerimi pomagajo tudi podjetjem do boljših marketinških rezultatov. »Do sinteze s podjetništvom je prišlo spontano, že od ustanovitve dalje me vodijo raziskovanje, trdo delo in kreativa, kjer sem strogo zavezana strokovnosti in kakovosti, tu ne popuščam,« pove Glorjana Veber, ustanoviteljica, avtorica projektov in raziskav ter gonilna sila inštituta. Poleg tega je pesnica, politologinja in sociologinja, ki jo pri delu vodi iskanje inovacij. Z obsežnimi raziskavami in dolgoletno prakso, ki sega v leto 2007, ko je IRIU najprej deloval v obliki društva, je Glorjana Veber prišla do ugotovitev, ki jim pri svojem delu sledi in z njimi svetuje tako privatnim kot javnim ustanovam. Zanje snuje in organizira projekte, programe, smernice, ideje in strategije: »Moja očala in daljnogled predstavlja umetnik. Iz njega lahko vidimo tisto, kar nekateri težje prepoznajo in to je prednost, s katero želim pomagati drugim,« razloži Glorjana Veber, ki trenutno zaključuje doktorski študij literarnih ved na Filozofski fakulteti v Ljubljani, medtem ko je pri ustvarjanju razpeta med Slovenijo in tujino. Za sabo ima vodenje mednarodnih projektov s področja izobraževanja, podjetništva, sodelovanja javnega in privatnega sektorja, mladih, turizma in umetnosti. Poleg teh jo v tujino vodijo avtorski nastopi s poezijo na festivalih, kjer je bila večkrat nagrajena: »Bistven mi je užitek v procesu dela, iskanje novih možnosti in raziskovanje. Nič ni bolj spektakularnega kot to, da lahko nekaj odkriješ na novo.« Novo odkriva Glorjana Veber v besedah, umetnosti in družbi: »Delovanje družbe me je od nekdaj zanimalo in tudi naša družba ni brezupen primer. Ravno nasprotno. Imamo ogromno umetniškega kapitala, ki je srce družbe. V naravi pesniških del je, da so odprta. Bralci, občinstvo in javnost so tisti, ki jih zaključujejo. Umetnik jih aktivira.«

                                          Projekt Potpoeta; Foto: Matjaž Očko




Pred letom dni je Glorjana Veber v okviru IRIU-ja pripravila prvi eksperimentalno-inovativni festival na področju literature v Sloveniji imenovan Kaj se dogaja z IRIU?. Odvijal se je 14 dni z več kot 80-imi dogodki, na katerih je sodelovalo več kot 100 slovenskih pesnic in pesnikov in 70 drugih umetnikov in umetnic. Dogodki so se odvijali v okviru 6-ih programskih enot: Literatura situacij, Socialna kultura, Literarne ustvarjalnice, Vpoglednice, Čigava glasba in film? ter Družberaj. V okviru festivala je Glorjana Veber med drugim predstavila tudi avtorski projekt Hologramska poezija, ki so si jo lahko mimoidoči ogledali v obliki treh hologramov. »Če bi skozi hologram stegnili dlan, bi to pomenilo, da bi uničili izkušnjo objekta, saj hologram ohranja podobe iz preteklosti – enako je s poezijo. Tudi poezija ni linearna komponenta, živi čas neodvisen od avtorjeve in bralčeve zavesti.« Poleg tehnologije potrebne za izvedbo Hologramske poezije, je Glorjana Veber uporabila tudi AR tehnologijo po principu markerja in ne QR kode, kot se navadno uporablja za podobne namene: »Integrirala sem jo v projekt Obogatena poezija. Mimoidoči so se z mobilnim aparatom približali panoju z verzom, njihov ekran je zaznal marker in v mobilnem aparatu se jim je prikazala celotna pesem.« V projekt je vključila poezijo večih pesnikov, saj je njeno vodilo tudi promocija kakovostne slovenske poezije, ki jo želi čim bolj približati publiki. Podaja jo na nepričakovanih mestih in na nepričakovan način. Na ta način »izziva predsodke o tem komu literatura pripada, komu je namenjena ter kdaj in kje se zgodi«. »Rada navdihujem publiko k raziskovanju novih horizontov. Umetnost spreminja naš pogled na svet, naše ravnanje v njem, razmišljanje in komuniciranje z njim. Zato sem zavezana k inovacijam in eksperimentom. Zanima me človek.«

Tadej Tasič

Tadej Tasič – vodja podjetja Plineks d.o.o.

Tadej Tasič je vodja inovativnega podjetja Plineks d.o.o., ki se ukvarja s predelavo avtomobilov na avtoplin in se ponaša z največ predelanimi vozili in izkušnjami na tem področju v Sloveniji, obenem pa smo prejeli zlato priznanje gospodarske zbornice. Predelava avtomobila iz bencina na avtoplin je vsako leto bolj priljubljena rešitev, saj se vse več voznikov zaveda, da je poleg ugodne cene izjemno pomembna tudi dolga življenjska doba avtomobila. Pridružite se zadovoljnim strankam, ki so svoje vozilo zaupali Tadeju Tasiču in podjetju Plineks d.o.o. in vaša vožnja bo ugodna, ekološka in prijazna vašemu vozilu.

Tadej Tasič in podjetje Plineks nudita kvalitetno predelavo avtomobila na avtoplin in ugodno ceno

Vožnjo na avtoplin omogoča utekočinjen naftni plin, ki se pridobiva iz zemeljskega plina. Gre za plin, ki je kar 50% cenejši v primerjavi z motornim bencinom, zato je ob vgradnji sistema na avtoplin kasnejša vožnja za polovico cenejša, obenem pa je zaradi natančnega vbrizga tudi poraba goriva veliko nižja. Ugodna cena ni edina prednost avtoplina. Vgradnja avtoplina v vaše vozilo je ekološka, saj so emisije škodljivih snovi pri izgorevanju manjše, zato je vaša vožnja okolju prijazna, obenem pa je življenjska doba avtomobila zaradi ugodnega vpliva na motor izjemno dolga. V podjetju Plineks pod nadzorom Tadeja Tasiča nudimo predelavo in servis lastnega avtoplinskega sistema znamke Plineks Mislya pro, ki je zaščiten s patentom, kot tudi sisteme drugih proizvajalcev, kot so Landi Renzo, Zavoli, Emer itd). Tadej Tasič, vodja podjetja se lahko pohvali, da je opravil  usposabljanje za instalacijo sistemov Land Renzo, zato je Plineks pooblaščen za servis in distribucijo Landi Renzo opreme za motorna vozila. Poleg strokovnosti in kvalitetne predelave nudimo tudi ugodne cene.

Varnost, 8 letna garancija in 20% popust na obvezno in kasko zavarovanje

V podjetju Plineks rezervoar za avtoplin namestimo v prtljažniku zato je ob nesreči manj na udaru, obenem pa je rezervoar narejen iz jekla in tako bolj odporen od bencinskega, kar prinese večjo varnost. Nudimo  osem let garancije, brez omejitve prevoženih kilometrov ter 20% popusta na kasko in obvezno zavarovanje. V kolikor imate kakšrnokoli vprašanje, nas kontaktirajte in z veseljem vam bomo pomagali. Zaupajte Tadeju Tasiču in podjetju Plineks tudi vi in se pridružite zadovoljnim uporabnikom.