Ime organizacije – Inštitut IRIU, nosi njihova glavna vodila: inspiracijo, raziskovanje, inovacijo in umetnost, s katerimi pomagajo tudi podjetjem do boljših marketinških rezultatov. »Do sinteze s podjetništvom je prišlo spontano, že od ustanovitve dalje me vodijo raziskovanje, trdo delo in kreativa, kjer sem strogo zavezana strokovnosti in kakovosti, tu ne popuščam,« pove Glorjana Veber, ustanoviteljica, avtorica projektov in raziskav ter gonilna sila inštituta. Poleg tega je pesnica, politologinja in sociologinja, ki jo pri delu vodi iskanje inovacij. Z obsežnimi raziskavami in dolgoletno prakso, ki sega v leto 2007, ko je IRIU najprej deloval v obliki društva, je Glorjana Veber prišla do ugotovitev, ki jim pri svojem delu sledi in z njimi svetuje tako privatnim kot javnim ustanovam. Zanje snuje in organizira projekte, programe, smernice, ideje in strategije: »Moja očala in daljnogled predstavlja umetnik. Iz njega lahko vidimo tisto, kar nekateri težje prepoznajo in to je prednost, s katero želim pomagati drugim,« razloži Glorjana Veber, ki trenutno zaključuje doktorski študij literarnih ved na Filozofski fakulteti v Ljubljani, medtem ko je pri ustvarjanju razpeta med Slovenijo in tujino. Za sabo ima vodenje mednarodnih projektov s področja izobraževanja, podjetništva, sodelovanja javnega in privatnega sektorja, mladih, turizma in umetnosti. Poleg teh jo v tujino vodijo avtorski nastopi s poezijo na festivalih, kjer je bila večkrat nagrajena: »Bistven mi je užitek v procesu dela, iskanje novih možnosti in raziskovanje. Nič ni bolj spektakularnega kot to, da lahko nekaj odkriješ na novo.« Novo odkriva Glorjana Veber v besedah, umetnosti in družbi: »Delovanje družbe me je od nekdaj zanimalo in tudi naša družba ni brezupen primer. Ravno nasprotno. Imamo ogromno umetniškega kapitala, ki je srce družbe. V naravi pesniških del je, da so odprta. Bralci, občinstvo in javnost so tisti, ki jih zaključujejo. Umetnik jih aktivira.«
Pred letom dni je Glorjana Veber v okviru IRIU-ja pripravila prvi eksperimentalno-inovativni festival na področju literature v Sloveniji imenovan Kaj se dogaja z IRIU?. Odvijal se je 14 dni z več kot 80-imi dogodki, na katerih je sodelovalo več kot 100 slovenskih pesnic in pesnikov in 70 drugih umetnikov in umetnic. Dogodki so se odvijali v okviru 6-ih programskih enot: Literatura situacij, Socialna kultura, Literarne ustvarjalnice, Vpoglednice, Čigava glasba in film? ter Družberaj. V okviru festivala je Glorjana Veber med drugim predstavila tudi avtorski projekt Hologramska poezija, ki so si jo lahko mimoidoči ogledali v obliki treh hologramov. »Če bi skozi hologram stegnili dlan, bi to pomenilo, da bi uničili izkušnjo objekta, saj hologram ohranja podobe iz preteklosti – enako je s poezijo. Tudi poezija ni linearna komponenta, živi čas neodvisen od avtorjeve in bralčeve zavesti.« Poleg tehnologije potrebne za izvedbo Hologramske poezije, je Glorjana Veber uporabila tudi AR tehnologijo po principu markerja in ne QR kode, kot se navadno uporablja za podobne namene: »Integrirala sem jo v projekt Obogatena poezija. Mimoidoči so se z mobilnim aparatom približali panoju z verzom, njihov ekran je zaznal marker in v mobilnem aparatu se jim je prikazala celotna pesem.« V projekt je vključila poezijo večih pesnikov, saj je njeno vodilo tudi promocija kakovostne slovenske poezije, ki jo želi čim bolj približati publiki. Podaja jo na nepričakovanih mestih in na nepričakovan način. Na ta način »izziva predsodke o tem komu literatura pripada, komu je namenjena ter kdaj in kje se zgodi«. »Rada navdihujem publiko k raziskovanju novih horizontov. Umetnost spreminja naš pogled na svet, naše ravnanje v njem, razmišljanje in komuniciranje z njim. Zato sem zavezana k inovacijam in eksperimentom. Zanima me človek.«
Ni komentarjev:
Objavite komentar